24.7.2010

Phnom Phen

Tako kot sako jutro do zdaj sva se najprej odpravila iskat zajtrk. Na tem mestu naj omeniva, da v JV Aziji (Tajska, Kambodza, Laos) zajtrk ni vkljucen v ceno bivanja v hostlu. Poleg tega vecina Azijcev zajtrkuje doma, tako da zjutraj se ni stojnic s hrano. Zmotno je tudi misljenje, da v Kambodzi ljudje na cesti pijejo stisnjene sokove. Le te se dobi v turisticnih krajih, kjer jih delajo za turiste. Zaradi tega imava za odkar sva na potovanju vsako jutro problem, saj v hostlu in na cesti ni hrane, zaradi cesar morava v restavracijo. Tam ni le drago, temvec je cesto problem, da strezejo zelo majhne obroke (to je problem pri vseh obrokih). Tako sva vsako jutro zapravila najvec denarja za zajtrk in ze cez dve uri sestradana napadala piskote (ki so mimogrede dokaj poceni). Ker so banane najcenejsa hrana, sva problem resila tako, da vecer prej kupiva bele toaste, banane in tuno ali pasteto ter to jeva za zajtrk. V vecjih mestih, kjer je hrana draga pa pride opisan jedilnik na vrsto se za kaksen obrok.

Bogata izbira zajtrka na trznici (ja tudi ocvrte pajke se dobi)

Po zajtrku sva se nato s tuk-tukom odpeljala do Laoskega veleposlanistva zaradi tezav z vizo, nato pa na najvecjo trznico v Phnom Phenu. Phnom Phen ni mocno turisticno mesto, kot bi clovek pricakoval od glavnega mesta. Poleg tega so ljudje zelo vsiljivi in nezaupljivi, le otroci se nama veselo nasmihajo in mahajo. Naj se omeniva, da hostel, v katerem spiva, stoji v neposredni blizini Titotove ceste :).