15.7.2010

Na poti do letalisca:


Koncno sva docakala "dan D". Pakiranje do dveh ponoci, urejanje se zadnjih podrobnosti in nato odhod. Ker sva "prava studenta" se name je zdelo veliko prevec odsteti za enosmerno vozovnico za vlak do Munchna 72 EUR/osebo. Zato sva raje cel teden prosjacila zlahto za prevoz. Ker zadnji dan pred odhodom se nisva imela prevoza, sva zacela iskati po forumih in nasla oglas, da se nekdo pelje iz MB v Munchen. Poklicala sva in se dogovorila, da se dobimo ob obvoznici v MB ob 4.30 zjutraj. Na najino prosnjo naju je v cetrtek ob dveh zjutraj prisel iskat prijatelj in naju zapeljal do MB (hvala Matevz!!!). V rahli nervozi in strahu sva cakala najinega voznika in mocno upala, da sploh pride. S takim prevozom sva tvegala veliko, ampak navsezadnje kaj drugega kot tveganje pa taksno potovanje sploh je? Na sreco sva kmalu ugotovila, da je ves strah odvec. Se predcasno se je pripeljal mlad nasmejan fant, ki ne samo, da je bil odlicen voznik, ampak tudi zanimiv sogovornik. Tako je 5 urna voznja do Munchna minila kot bi mignil. Tam nama je cel0 pokazal, kje je postaja za vlak do letalisca in nama pomagal kupiti karto. Tako sva vsa vesela prispela na letalisce, saj sva za vso pot zapravila le 55 EUR za oba, poleg tega naju niso "ujeli" na vlaku, ko sva se svercala z samo eno kupljeno karto. Na letaliscu sva se takoj lotila polnega ruzaka kruha, pastete in sladkarij. Po nekaj urnem cakanju sva na check-inu izvedela, da prtljago dobiva sele cez 2 dni v Bangkoku, torej bova v Dubaju 22 ur cakala brez vsega. Zracunala sva, da bova skoraj 72 ur potovala- torej cakala brez tusa v istih oblacilih, skoraj brez spanja.





Na letalu z Emirati:

Kaksna voznja je bila to. Ko sva prisla na avion, naju je pricakala odeja, povstrcek in slusalke. Ob tem ne moreva brez omembe tega, da sva imela pri kosilu poleg nesteto majhnih skodelic tudi pravi kovinski pribor in solatko iz svezih rakcev. Jaka pa ni mogel skriti navdusenja, ko je ugotovil, da je tako kot ostale pijace tudi Heineken zastonj.