Siem Riep (2. dan)
To je bil dan, ki sva ga oba ze nekaj casa nestrpno pricakovala in za nazaj lahko trdiva, da je bil vreden tega. Zjutraj sva najela kolesi in se odpeljala k 8 km oddaljenemu Angkor mestu.
Anina se raje igra, ko se Jaka ukvarja z izposojo koles
Angkor mesto so v dzungli skrite stare rusevine pradavnih templjev, ki so jih odkrili po naklucju in danes spadajo med 8 najvecjih cudes na zemlji. Podobna so majevskim ali inkovskim svetiscem, v njih pa so bili posneti tudi razlicni pustolovski filmi (npr. Tomb Rider). Med seboj so povezani z dobro urejeno dzungelsko cesto od 3 pa tudi do 20 km narazen. Vecina turistov se sicer odpravi s kombijem ali tuk-tukom, ampak lahko trdiva, da kljub dolzini poti in “studentskemu” kolesu voznja po dzungli predstavja poseben car. V okolici templjev so v dzungli skrite tudi majhne vasi domacinov, ki hodijo turistom prodajati rocne izdelke.
Le kaj naj bi bilo to?
Anina se poskusa zliti z okolico
Ravno, ko sva kupila enodnevni vstopnici (nekaj km pred templji), je zacelo pripekati mocno sonce in kljub visokemu faktorju zascitne kreme sva bila hitro opecena. Nekaj ur zatem, ravno v trenutku, ko sva bila sredi dzungle, pa se je ulil monsunski naliv. Popolnoma premocena sva se zatekla majhno vasico, kjer so naju z veseljem sprejeli domacini. Zaradi turizma otroci dobro govorijo anglesko in v eni uri, kolikor je trajal naliv, smo se dodobra spoznali. Na koncu sva v zahvalo za gostoljubje kupila kokos in majhno leseno flavtico.
Ni komentarjev:
Objavite komentar