sreda, 4. avgust 2010

4000 islands

Pot iz Kambodze v Laos

Tudi zadnji dan najin "hotel" ni deloval nic manj cudno. Opazila sva, da ima celotna posest le eno snazilko in vsaj 5 hotelirjev, ki so naju ves cas sprasevali v katero mesto greva naprej, kam greva, iz katere avtobusne postaje, itd.
Na koncu je poleg elektrike zmanjkalo se vode in prav vesela sva bila, ko sva se koncno odpleljala proti Laosu. Celotna meja med Laosom in Kambodzo sta dve 100 m oddaljeni crti sredi gozda. Ob vsaki crti je majhna lesena hisica, nekje na sredini med crtama, pa imajo pazniki iz obeh strani satelitsko TV, kjer skupaj gledajo nadaljevanke. Cez mejo smo prisli zelo hitro, izpolnili smo le nekaj obrazcev in na koncu placali nekja dolarjev; ko smo vprasali kaj smo placali, so rekli, da stampiljke, ki smo jih dobili v potne liste. Midva sva si poleg vsega dala delati se vizo in eden je moral placati 33$, drugi pa 37$. Zakaj sva placala vsak drugace nama ni uspelo izvedeti :).
Po nekaj urah voznje smo koncno prisli do najsirsega dela reke Mekong in se z ozkim, dolgim colnmickom odpeljali na enega izmed 4000 majhnih rajskih otockov.


Na otoku Don Khon

Edina mozna oblika oblika akomodacije na 4 km dolgem otocku Don Khon so majhni leseni bungalovi, obdani z obilico visecih mrez. Celoten otocek premore le 2 vasici in nekaj blatnih stezic, po katerih je mozen prevoz le z motorjem ali kolesom.

Ko otroskega vozicka ni pri roki tudi star voz pride prav

Za drzavo Laos je znano, da je najbolj "laid-back" drzava na svetu (prevod: ima najbolj sprosceno oz. lenobno vzdusje) in 4000 islands pa naj bi bili najbolj "laid-back" del Laosa. Torej ce povzameva: prisla sva v najbolj sproscen delcek sveta. To sva tudi hitro opazila, saj imajo ljudje pred lesenimi kolibami bambusove "postelje" in visece mreze, na katerih spijo cez dan. Na otocku ni elektrike, tisti redki, ki pa jo imajo, so jo dobili sele pred 2 leti.

Najin bungalov


Brez mreze bi bila zjutraj le se kup kosti :)

Ze takoj naslednji dan sva najela kolesi in se odpeljala skozi dzunglo po blatni stezi, mimo vasic polnih kokosi, psov, mack in podobnega, na drugi konec otoka.

Najbolj razvit del otoka


Pogled na sosednji otocek

Med opazovanjem otoka sva dobila obcutek, kot da sva na "holywoodsko" rajskem otoku. Povsod palme, lesene kolibe, speci domacini v visecih mrezah, rizeva polja, dzungla, roze in ogromno zivali. Sprasevala sva se od cesa zivijo na otocku glede na to, da cel dan spijo. Ze pri prvi lakoti nama je postalo jasno...od tiste redke pescice turistov, ki zaidejo tja. Na otoku ni mogoce kupiti hrane drugace kot od domacinov, le ti pa takoj, ko zagledajo turista, vsem cenam dodajo niclo ali dve, tako da imas obcutek, da nakopujes v pariskem butiku.

Kosilo

Na robu bankrota sva po dveh dneh zapustila otoke in se odpeljala proti mestecu Pakse.

Zehta


V Sloveniji po steni lezejo pajki, v Laosu pa gekoti

2 komentarja:

  1. Razmišljam, da Lavdaro zamenjamo za otok Don Khon :). Ta "laid-back" je magnet, ki privlači. Kot dalmatinci he he. Pa še češaljev ni po stenah, so pa gekoti, ki so videti bolj prijazni.

    OdgovoriIzbriši
  2. MISLIM, DA BOŠ PO TEJ JUHCI ŠE BOLJ ZNAL SPOŠTOVATI MAMINO KUHINJO- ZATO SI ŠEL NA KONEC SVETA.
    TELE ŽVALI PUSTI KAR TAM, PA ,ČE MENE VPRAŠAŠ,
    VSE KAR JE V ŽEHTI TUDI.

    OdgovoriIzbriši